Intervju: Melanija Rejc s kratkodlakimi britankami – inteligentne in zveste mačke

Intervju: Melanija Rejc s kratkodlakimi britankami – inteligentne in zveste mačke

Melanija Rejc je vzrediteljica kratkodlakih britanskih mačk in velika ljubiteljica vseh živali. Že v otroških letih si je dom delila tudi z živalmi in od nekdaj so zanjo enakopravni člani. Ker je pasma izjemno simpatična, priljubljena in vse bolj iskana tako po celotnem svetu, kot tudi v Sloveniji, smo se odločili, da malce bolj natančno povprašamo o samem karakterju, vzgoji in negi kratkodlakih britanskih mucik.

Preberite, kaj je povedala …

Od kod izvira vaša ljubezen do muc?

Ljubezen do mačk izvira že v moje otroštvo. Mačke so bile vedno del mojega življenja in ker je bila moja mami velika ljubiteljica živali, so živele v hiši z nami in bile enakopravni člani naše družine.

Kako to, da si se odločila ravno za to pasmo mačk?

Nekega dne, stara sem bila kakih 17 let, je prijatelj našel mucko pepelnato sive barve in jo prinesel domov. Zaradi barve, katere še nikoli v življenju nisem videla, mi je ostala v spominu in nisem mogla pozabiti nanjo. Kasneje sem pričela raziskovati in s pomočjo vedno več informacij na internetu naletela na britanke. To je bila ljubezen na prvi pogled. Ker je bila takrat ta pasma pri nas razmeroma redka, je ostalo le pri občudovanju fotografij. Kasneje, ko sem si ustvarila družino sem se odločila, da si izpolnim željo in tako je v moj dom prišla prva britanska kratkodlaka mucka. Nekaj časa sem jih ogledovala po slovenskih oglasnikih, vendar se mi niso zdele podobne tej pasmi, saj sem takrat že o britankah vedela zelo veliko, zato sem se odločila, da izberem mucko iz registriranega vzrejališča in ne kar pri prvem, ki prodaja sive mucke pod pretvezo, da so pasemske. Vesela sem, da sem se tako odločila in moji prvi britanki je bilo ime Molly. Kasneje je v meni začela tleti želja po vzreji, vendar o tem nisem vedela prav dosti. Pri tem mi je prijazno priskočila na pomoč vzrediteljica Maine Coon mačk iz Celja, kateri sem še danes neizmerno hvaležna, da je z mano delila svoje izkušnje in mi pomagala na moji vzrejni poti.

Kako bi opisala Britanske kratkodlake muce po karakterju?

Britanke so zaradi svojega mirnega karakterja idealne za bivanje v stanovanju. So bistre, ljubeče, zelo inteligentne in zveste mačke, ki rade opazujejo in spremljajo svoje skrbnike pri vsakodnevnih opravilih. Odlikuje jih neskončna potrpežljivost in miren značaj. Do otrok in drugih živali so izredno prijazne, zelo dobro se razumejo s psi. So tihe, zmerno aktivne in redko pretirano igrive, ko potrebujejo čas zase mirujejo in spijo. Nekatere raje, kot da bi dremale v naročju, posedajo v bližini ali pa se zvijejo v klobčič pri naših nogah, seveda pa tudi britanke uživajo v božanju, kar tudi same pokažejo. Te mačke so izredno vdane svojim skrbnikom, vendar so nekatere nekoliko zadržane do ljudi, ki jih ne poznajo. Poudarila bi rada, da tako za britanke kot tudi vse druge pasemske in nepasemske mačke velja, da je vsaka od njih edinstveno bitje s svojim značajem, kar pomeni, da se karakter muck razlikuje in je močno odvisen od staršev. Sama imam eno takšno, ki ne prenese, da jo prenašam v naročju, spet druga prav uživa, če je lahko na rokah. Tudi na obisk nepoznanih ljudi se odzovejo različno, večinoma pa tudi tiste najbolj nezaupljive hitro premaga radovednost. Ker je del vzreje tudi karakter pasme, delam na tem, da v vzrejni program vključujem mačke, ki imajo najboljši značaj. Lastniki mojih muck se vsi strinjajo z mano, da imajo britanke »britanski« karakter.

Kakšne so lastnosti Britanskih muck? (velikost, teža, barve…)

Britanka je srednje velika do velika mačka mišičastega in čokatega telesa. Noge ima kratke in krepke, rep kratek in debel ter na konici zaokrožen. Glavo ima veliko in okroglo, prav tako oči, katerih barva je pogojena z barvo kožuha. Ima močno poudarjene ličnice in širok ter kratek smrček. Značilno za to pasmo je, da morajo biti okrogle. Jaz vzrejam pod okriljem FIFe (Federation Internationale Feline), katera je najstarejša felinološka organizacija v Evropi in hkrati tudi najstrožja. Za vsako pasmo je natančno napisan standard. Vsak vzreditelj stremi k temu, da bi se njegove mačke
po videzu čimbolj približale standardu, kar nato tudi ocenjujejo strogi sodniki na razstavah. Samčki so navadno večji od samičk in lahko dosežejo tudi do 10 kg telesne teže, vendar so to izjeme. Najpogostejša telesna teža samcev je med 6.5 in 7.5 kg, samičke do 5.5 kg. Prav poseben pa je njihov kožuh, saj zaradi gostote ne leži ob telesu ampak stoji navpično, kar daje britanki edinstven plišast videz. Tudi za kožuh je napisan standard, kakšne barve mora biti od korena do konic in kakšen mora biti na otip. Britanska mačka je lahko različnih barv in vzorcev, najbolj poznana in najpopularnejša je še vedno modra britanka, priznane pa so tudi druge barve kot so; bela, rdeča, krem, lila, rjava, barva cimeta, črna… Vzreja se jo tudi v dvobarvnih vzorcih, colourpoint, tortie, tabby in osenčene, odlikuje pa jih tudi marmoriran, tigrast in pegast vzorec itd. Vsaki barvni različici je z natančno predpisanim standardom določena tudi barva oči. Najpogostejša je oranžna ali bakrena barva oči, lahko pa so tudi smaragdno zelene ali modre barve. Pred kratkim je FIFe priznala tudi dolgodlake britanke.

Se ukvarjate tudi z vzrejo Britanske kratkodlake pasme?

Vzrejam samo kratkodlake britanke.

Se udeležujete razstav?

Udeležujem se tudi razstav, doma in v tujini. Razstave so nujne za vsakega resnega vzreditelja, saj le tam dobim realno sliko ali moje mačke ustrezajo strogemu standardu pasme. Prav imam na razstavah možnost videti v živo mačke drugih vzrediteljev, z njimi lahko pokramljam in izmenjam izkušnje, seveda je pa ena in edina tema na takšnih dogodkih…. MAČKE.

Kakšnim ljudem priporočate to pasmo?

Ta pasma je primerna za družine, seveda pa morajo starši otroke poučiti, kako se ravna z mucko. Tudi če imate že enega štirinožnega družinskega člana ni problema, britanke se razumejo s psi in hitro sklepajo prijateljstva z drugimi mačkami. Prav tako se za to pasmo odločajo ljudje, ki veliko časa preživijo doma in si želijo družbe. Ker so britanke umirjene, ne potrebujejo veliko aktivnosti. V kolikor ste veliko od doma, vsakemu svetujem, da poskrbi za družbo, ker so kakor vse druge pasemske in nepasemske mačke, izredno družabne in niso rade dolgo same.

Je pasma zahtevna?

Britanka ni zahtevna. Vzdrževanje dlake pri britanski mački je zelo nezahtevno, saj se dlaka ne sprijema in vozla, prav tako ni potrebno kopanje, saj se dlaka ne masti. Zaradi kratkega kožuščka je dovolj enkrat tedensko česanje, malo pogosteje le med sezonsko menjavo dlake.

Kakšno hrano imajo vaše muce najraje? Na kaj prisegate?

Jaz svoje mačke hranim z kvalitetnimi briketi brez žit in z visoko vsebnostjo mesa, prav tako dobijo vsaki dan surovo meso, kar je seveda pomembno za mačke, ki so striktni karnivori.

Vemo, da je na trgu ogromno tako imenovanih vrediteljev Britanske kratkodlake pasme, ki pa to pravzaprav niso – niso rodovniške. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Vedno večji problem v današnjem času so ljudje, ki bi radi zaslužili na račun nevednosti potencialnih kupcev. Najpomembneje je, da se, preden se odločimo za bodočega družinskega člana, za katerega se moramo zavedati, da bo z nami 15 let ali več, dobro informiramo. Ker živimo v dobi interneta imamo danes dostop do informacij, ki jih nujno potrebujemo, če smo se odločili za pasemsko mačko. Danes je žal tako, da velika večina ljudi, pred nakupom pralnega stroja neumorno išče informacije kateri je boljši, kateri ne in prebirajo forume, ko pa se gre za žival, pa odprejo prvi spletni oglasnik in pokličejo prvega ki obljublja vse prej kot to, kar žival v resnici je. Prodajalci so postali že pravi strokovnjaki pri goljufanju, kupci pa nasedajo vsem izgovorom, zakaj so njihove živali tako poceni, v resnici pa ne vejo, da bodo plačali visoko ceno za žival, ki ni ne cepljena, ne čipirana, ne socializirana, prehitro odvzeta od mamice (pri dveh mesecih) in hranjena z nekvalitetno hrano. To je seveda nujno opravilo za vsakega, ki si želi zaslužiti s prodajo.

Prvo pravilo ki ga moramo vedeti je, da mačka, ki nima rodovnika, ne more biti pasemska, četudi je pasemski mački po zunanjem izgledu nekoliko podobna. Včasih me kdo pokliče in povpraša po mucki ter mi v isti sapi hiti dopovedovati, da bi ga vzel brez rodovnika, ker ga bo imel le doma za hišnega ljubljenčka in da zato pričakuje nižjo ceno. Rodovnik v resnici stane le nekaj več kot 10€. Zakaj so potem v oglasih mačke, ki jih dvoriščni rejci ponujajo tako poceni? Vsekakor ne zato, ker bi prihranili denar za stroške izdaje rodovnika. Seveda dvoriščni rejci svojih vzrejnih živali ne peljejo na vse obvezne zdravstvene teste, ki so predpogoj za izdajo rodovnika, ne vodijo svojih živali na razstave, kjer bi se ugotavljala njihova skladnost s pasmo in zelo pogosto, so to živali, ki so mešanci med eno pasemsko in eno navadno mačko. Naivni in nepoučeni kupci so v začetku zelo navdušeni, ker mislijo, kako so privarčevali, ker njihov novi ljubljenček nima “dragega nepotrebnega papirja”, a žal kmalu ugotovijo, da so jih naplahtali. Mladiča morajo sami cepiti, razglistiti, kastrirati ali sterilizirati in glej ga zlomka, takoj je tu dodatni strošek.

Dvoriščni rejci se ne držijo ne vzrejnih pravilnikov, ne pravilnika o zaščiti živali in svoje vzrejne živali maksimalno izkoriščajo za kovanje dobička tudi s prepogostimi parjenji, zato so njihove vzrejne živali šibke in dajejo šibke manj odporne mladiče. Čeprav je njihova cena nizka v primerjavi z rodovniškimi, pa je v resnici oderuško visoka, ker te mačke s strani svojih rejcev niso bile deležne praktično ničesar, razen nizkokvalitetne hrane. Najbolj patetična pa je zgodbica o “zadnjem mladiču v leglu”:) Veliko ljudi mi je že reklo: “Veste, saj je čistokrven, ampak ni dobil rodovnika, ker je bil zadnji v leglu.” Večje neumnosti si nebi mogli izmisliti. Dvoriščni rejci naivnim kupcem pogosto natvezijo to zgodbico, ki bi jo iznajdljiv bodoči lastnik muce lahko preveril pri rodovni knjigi Zveze felinoloških društev Slovenije, kjer bi mu prijazno pojasnili, da prav vsaka britanska muca, ki ima rodovniške in v skladu z vzrejnim pravilnikom in zakonodajo, zdravstveno pregledane starše, VEDNO dobi rodovnik, tudi če bi bila enajsta ali dvanajsta v leglu.

Rodovnika pa ne more dobiti mladič, katerega starši niso zdravi, se pravi, da niso uspešno opravili zdravstvenih testov. Mladiči teh mačk, so najbolj rizična skupina mladičev, saj neuspešno opravljeni testi pomenijo, da lahko starši na svoje potomce prenesejo številne bolezni, za katere bo kasneje plačal lastnik takega mladiča. Velikokrat me pokličejo ljudje in povejo, kakšne zgodbice jim tvezijo ljudje ki prodajajo mucke brez rodovnika. Ena od teh je, da imata oba starša rodovnik, mladički ga pa nimajo, ker se jim ne da hodit na razstave. Tudi to je laž, saj mačke ne rabimo peljat na niti eno razstavo, če ne želimo, pa mladički kljub temu dobijo rodovnik. Prav tako je mnogokrat za lase privlečena izjava o teh starših z rodovniki. Pogosto si prodajalci kar s spleta stiskajo te rodovnike, za katere pa kupci ne vejo, kako morajo izgledati.

Prav tako so me že klicali obupani lastniki takšnih ubogih muck, katere so kar hitro poginile zaradi bolezni srca. Brezvestni rejci parijo mačke, katere na svoje potomce prenašajo številne genetske bolezni srca, med katerimi je tudi HCM, ker svojih živali nimajo pregledanih pri specialistu. HCM je eden najpogostejših vzrokov za popuščanje srca, srčno aritmijo in nenadno smrt.
Zavedati se je potrebno, da z nakupom takšne mačke podpirate brezvestne rejce.

Kaj bi želeli sporočiti vsem bodočim lastnikom Britanskih mačk?

Če si želite za svojega bodočega družinskega člana pasemsko britanko, priporočam obisk preverjenega registriranega vzreditelja, v nasprotnem primeru vam polagam na srce, da rešite kakšno mucko iz zavetišča.